Plovba po Ljubljanici ima bogato preteklost. Sodeč po arheoloških najdbah in zapisih lahko sklepamo, da je živahno potekala že v antičnih časih, nato pa vse do sredine 19. stoletja, ko je pričela delovati železnica Dunaj – Trst.
Tem so v starorimskih časih sledili vojaki, trgovci in rokodelci. Da že takrat po reki niso pluli le posamezniki v manjših plovilih, dokazuje tudi najdba kar 30 metrov dolge in okoli 4 m široke rimske tovorne ladje najdene v Črni vasi. Strokovnjaki na osnovi analiz menijo, da je ta barka stara kar okoli 2200 let. Rimljani so za svoje potrebe uporabljali večje tovorne ladje, pa tudi nekakšne splave s katerimi so prevažali kamen za gradnjo Emone.
Ljubljanica je bila včasih tudi zelo imenitna vodna cesta. V 19. stoletju so na njej prirejali zabave in gostije. Zgodilo se je več nesreč, poglobljena struga in težko veslanje pa je Ljubljančane odvrnilo od zabav. Leta 1840 pa je po Ljubljanici zaplul prvi parnik. Dolg je bil 28 in širok 4 metre. Vožnjo Ljubljana - Vrhnika je premagal petkrat hitreje kot čolnarji. Do Vrhnike je priplul v malce manj kot treh urah, običajna plovila pa so potrebovala okoli deset ur. Parnik so zaradi pogostih nesreč po 10 letih umaknili iz prometa.
Rečni promet ni povsem zamrl. S turistično ladjico si lahko Ljubljanico ogledamo tudi mi. Nekateri si želijo, da bi speljali in uredili krožni promet do Vrhnike. To bi bilo zagotovo zelo zanimivo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar